ni narobe
če
kot kača v gnezdu mladičev
ovijam in jem njihov jezik
kot pes na sprehajalni palici slepca
poskakujem v ritmu bližajočega se vlaka
kot kamen okoli vratu reševalca
čutim školjke na dnu rdečega meseca
kot past v klobuku berača
poslušam stisk prošnje
ni narobe
če
iščem svetinjo v mrličih
in pustim luknjo brez zoba
podrem hišo grajeno celo življenje
in polegam zidove na nohte
kradem besede iz ljubezenskih pisem
in se naučim prebrati smrt
vzamem kost zadnjemu psu
in obmetavam s hrano
narobe je
vstopiti ven
Poslano:
26. 07. 2014 ob 11:48
Spremenjeno:
26. 07. 2014 ob 12:05
Ufffff, odlična!
Poslano:
26. 07. 2014 ob 11:52
Spremenjeno:
26. 07. 2014 ob 12:05
spominja na prirejen rek.. gora ni nora, nor je tisti, ki ne gre gor..
Super.
lp
Poslano:
26. 07. 2014 ob 13:00
Spremenjeno:
26. 07. 2014 ob 13:03
Ko je vsebina globoka - poetična, je "v" v naslovu vedno velik,
izvrstno Poetesa
Hvala, Senada, li in Svit!
:-)
Lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
27. 07. 2014 ob 09:48
Spremenjeno:
27. 07. 2014 ob 10:05
Tudi meni je všeč, bi pa spremenila začetek (glede na stukturo ostale pesmi)
ni narobe
biti v
(ni narobe / če)
Premislila bi tudi, če je nedoločnik v drugi kitici res boljši od prvoosebne pripovedi prve?
Lp, Ana
Ana, pozdravljena! :-)
Upoštevala sem predlog za popravke in spremenila še naslov. Hvala!
:-)
Lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
27. 07. 2014 ob 10:03
Spremenjeno:
27. 07. 2014 ob 10:05
Kar se mene tiče, me zdaj veliko bolj iztrese v premišljevanje ;) - pesem zdaj ohranja strukturo jasnega izraza, v katerem so zanimive in po tvoje postavljene sveže primere, kar oboje skupaj tvori nespregledljivo celoto.
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!