v daljavi vidim čredo

dva konja

dolga bela griva boža mehke sinje oči

dvoje svetov 

ene sanje

prameni trav se lesketajo v jutranji zarji novega dne

dva bela konja vidim 

v kozmusu neskončnega prostora

le dva konja

le dve cvetlici

le dva para žarečih združenih dlani

razpoke na rokah

ožuljeni prsti

popraskane dlani

in beda 

sama beda

(je misel, ki kroži in išče par solz)

vidim dva konja

je mnogo ljudi 

a jaz vidim le dva bela konja

razcefrane roke 

iznekažen obraz, ki riše na filmu temne pike 

shranjene v nekem arhivu 

nekje v nekem zabojniku NEPOMEMBNO

med drugimi (nepomembnimi) stvarmi

...

vidim dva bela konja

telo vzdihuje smrtne krike

a srce je beli konj

vidim dva bela konja

vsi drugi so od tu že odšli

nobody