Kot v mrtvem morju,ni živih duš,

ni pravih ljudi.

Moje rane lahko spere le hladen tuš,

toda vsem ostalim se vedno nekam mudi.

Ko sam ostaneš,

srce boli.

Kot da se vnameš,

obupano srce kriči.

Ko dušo iščeš,

ki je ni.

Vse kraje obiščeš,

da ne obstaja se ti zdi.

So rane globje vsako minuto,

vsak dan,ko si živ osamljen čakaš.

Kot bi imel oklep,srce ovito v ruto,

Nedolžna si žrtev in solze pretakaš.

So sence nad tabo,

ko obup odrine razum,misli tvoje.

Srce prime za vabo

in glasno zapoje.

Kmalu ugotoviš,da to vse je prevara,

Znova in znova razpadaš.

Si kot pokvarjena kitara,

ki ne poje več lepo,čeprav melodijo že obvladaš.

Si kot lutka,ki jo vodijo duše ostale,

ni jim mar za tvoje srce.

Kot bi si nek cilj zadale,

kot da se ljubiti ne sme.

BlackRose(Leona)