Forum

PREVOD: pred spancem (mirkopopovič: pred san)

pred spancem (preden zaspiš)

 
tisto kar se oglaša

je vprašanje, ki ga ne slišiš:
ali si znova del samote
ob ognjišču
in še vedno otožna

zaradi prazne klopi v zgodnjem večeru
in zaskrbljena
zaradi možnih brodolomov


če s temo zaustavljena pogledaš po poti navzdol
videla boš večerno rdečico, objemi jo
s krikom galeba in z nežnimi spomini


če zaspiš, krila vetriča bodo
oblikovala sliko – snel bom klobuk
zijal bom v nočne himere dol po poti
po kateri si odšla

in nad katerim je ostalo
mirno nebo
in ognjišče
nad katerim pajek
izrisuje mrežo
z okamnelimi nitmi
tišine

 

JUR

JUR

Poslano:
22. 07. 2014 ob 21:28
Spremenjeno:
22. 07. 2014 ob 21:29

Original:

<!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4 </xml><![endif]-->


pred san


ono što se glasa
pitanje je koje ne čuješ:
zar si ponovno dio samoće
uz ognjište
i još uvijek tužna
zbog prazne klupe u ranu večer
i zamišljena
zbog mogućih brodoloma


pogledaš li niz put zaustavljen mrakom
vidjet ćeš večernju rumen, zagrli je
s krikom galeba i nježnim sjećanjem


usneš li, krila će lahora
oblikovati sliku – skinut ću šešir
zurit ću u himere noćne, niz put
kojim si otišla

nad kojim je ostalo
mirno nebo
i ognjište
nad kojim pauk
mrežu ispisuje
okamenjenim nitima
tišiné

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 07. 2014 ob 23:25

tisto kar se oglaša

je vprašanje, ki ga ne slišiš:
si znova del samote
ob ognjišču
in še vedno otožna

zaradi prazne klopi v zgodnjem večeru
in zaskrbljena
zaradi možnih brodolomov


če boš zrla dol po poti ki jo je ustavil mrak

boš videla večerno rdečino,  objemi jo

s krikom galeba in z nežnimi spomini


če boš zaspala,  bodo krila vetrca

oblikovala sliko – snel bom klobuk
strmel bom v nočne himere vzdolž poti
po kateri si odšla

in nad katero je ostalo
mirno nebo
in ognjišče
nad katerim pajek
izrisuje mrežo
z okamnelimi nitmi
tišine

Zastavica

JUR

JUR

Poslano:
23. 07. 2014 ob 13:46

Hvala Lidija!

pred spancem 

 
tisto kar se oglaša

je vprašanje, ki ga ne slišiš:
si znova del samote
ob ognjišču
in še vedno otožna

zaradi prazne klopi v zgodnjem večeru 
in zaskrbljena 
zaradi možnih brodolomov

če boš zrla dol po poti, ki jo je ustavil mrak 
boš videla večerno rdečino, objemi jo
s krikom galeba in z nežnimi spomini


če boš zaspala, bodo krila vetrca
oblikovala sliko – snel bom klobuk
strmel bom v nočne himere vzdolž poti
po kateri si odšla

in nad katero je ostalo 
mirno nebo
in ognjišče
nad katerim pajek 
izrisuje mrežo
z okamnelimi nitmi 
tišine

Zastavica

Komentiranje je zaprto!