SENCA SAMEGA SEBE

Siva je,

kot neskončen oblak.

Naprej v temo gre,

kot mrzli polnočni vlak.

 

Se ne ustavi,

podira vse pred sabo.

Enega za drugim na tla spravi

in čaka,da kdo prime za vabo.

 

Mankajo samo še krila,

ko golta nedolžne ljudi.

Pretvarja se da je vila,

ko postava kruta v temo leti.

 

Najbolj pa name pritiska,

delec za delcem počasi drobi.

V temo za sabo me potiska,

da od mene ostanejo samo še kosti.

BlackRose(Leona)

Komentiranje je zaprto!

BlackRose(Leona)
Napisal/a: BlackRose(Leona)

Pesmi

  • 19. 07. 2014 ob 09:07
  • Prebrano 676 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 152.04

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!