V mogočno deblo tišine
zasekaš
z dobronabrušeno besedo,
trušč osamelca
razpara
obnebje dvojine.
Razbežijo se pajki dotikov,
razbežijo se metulji vztrepetov,
razbežijo se polhi ljubkovanj,
razbežijo se veverice drznosti,
razbežijo se medvedje objemov,
razbežijo se ptice poljubov,
razbežijo se sove skrivnosti.
Ob skeletu obležita
skali
iz katerih bo jutri pritekla
živa voda
in znova zaiskrila
jezero kesanja.
.. tisočič... mogočno kesanje
lp
Poslano:
19. 07. 2014 ob 21:06
Spremenjeno:
19. 07. 2014 ob 21:28
Ah, kaj so številke proti večnosti ; )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!