
Odgovore odavno ne tražim.
Jednom je neko rekao
da mudri traže pitanja.
Moguće da pitanja i ne postoje,
da su to samo delići odgovora
rasuti po svemiru.
Listajući stare stranice sećanja,
ne mogu da pronađem one
koje sam davno obeležio
kao nešto važnije, ili lepše
od ostalih.
Obično se u tmurna predvečerja
pitanja pojave onako sama, niotkuda.
Ja ih složim u nekakvu pesmu
i odložim u slobodne delove
leve hemisfere.
Danas to, vidite, nije slučaj,
ovoga puta pitanja kasne, ne dolaze.
Večeras nemam svoju pesmu,
i zato sam vam napisao ovo.
Hej Milen, zamisli sliku, kad sretneš djetešce: pomiluješ ga po okruglom licu …..., e tako, kao djetešce se ja osjetih, kad pročitah tvoju pjesmu :)) Bravo!
lp Ida Oz
Prav zanimiva pesem, ki zasanjano govori o nezmožnosti biti kaj več kot zvezdni prah na trepetavem horizontu odkritja tričetrtink motivacije pesmi na dan za motiviranje publike v naslednjem semestru dneva med poletnim oddihom, ki koristi bolj kot inspiracija.
Muza spi blizu najnovejše Sibirske senzacije.
Laserji? :D
Zanimivo, pomensko in zvočno učinkovito preizpraševanje samega sebe in obstoja in vesolja in sploh vsega - ter seveda pesmi v povezavi z vsem tem. Posebej izpostavljam imenitno maksimo, ki bi stala tudi čisto sama zase:
Moguće da pitanja i ne postoje,
da su to samo delići odgovora
rasuti po svemiru.
Hvala Kerstin, zadovoljstvo mi je tim veće što si izdvojila samu srž pesme.
Lp, Milen.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!