
O mostovima:
Mostovi služe obalama da se priljube
noću trepere kao zlatne duge
ispod njih protiču rijeke i brodovi
bez stajanja u utrci koju su unaprijed izgubili
jer izvora nema ni utočišta osim na nebu
u jednoj jedinoj točki kojoj je nemoguće
odrediti položaj jer se sve pomiče
i okreće
O tebi:
Sanjao sam kako uzimaš školsku kredu
i velikim slovima pišeš volim te
na dvorištu ispred moje kuće
a ja se budim
otvaram prozor
i gledam kako vitkim tijelom
podcrtavaš riječ ljubav
u poruci...
S kredo popisana tabla se redno briše, ostajajo nikoli izbrisani mostovi, z nogami trdno na tleh prečimo nebesa, čeprav je nad nami nedosegljivo nebo, razdeljenosti ni več
Hvala Svit, lijepo rečeno :)
lp s Jadrana,
Duško
To pesem o mostovih si že objavil, se mi zdi ... in vendar je zdaj, s tem mostom črk, napisanih na tablo, dobil novo dimenzijo in povezavo. Čestitke,
Ana
Nisam je objavio ranije, barem se ne mogu sjetiti. Vjerojatno je bilo nešto slično. Naš je mozak most u vremenu, povezuje danas i sutra pamćenjem ( ukoliko funkcionira kako treba ) ;)
lp s mora,
Duško
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!