Zadnje zrno peska
je skozi ozko grlo
spustil na regratovo lučko.
Portrete obrazov
na drobnih semenih
je odneslo v več smeri.
Ostale so utripajoče stene
porisane s podobami
otroškega poligona.
Pogajam se z njim,
naj ne širi razpok spomina,
prehitro.
Naj jim ne,
kot otrok sladoled,
prehitro poliže barvo.
Le peščeno uro je obrnil
in med odtekanjem zrn peska
razkril
mehko rumeno pahljačo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!