To mesto ima spomin, te stavbe kot odsev nečesa minulega.

Včasih se zdi, da je v tebi nekaj umrlo, potem zažari luč.

Sveti nekaj trenutkov, nato ugasne.

Trudiš se pritisniti na stikalo in vedno znova pride do preskoka faze –

žarnica zasveti najmočneje, zažari, poči in ugasne.

Kot, da si ujet v krog iz katerega nimaš izhoda.

Prestopiš v nov krog in ponovno.

Sediš v lokalu, ki si ga obiskoval nekoč davno nazaj.

Tam ste sedeli in ga čakali.

Vedno znova je zamujal in te vodil skozi čudne prehode – ostareli hipi.

Nato se ni več javljal na tvoj klic, na klice drugih iz sveta senc.

Potem si izvedel, da je omahnil pod udarci.

Zapustil si svet senc.

Prestopil v nov krog.

Včasih se zdi, da je v tebi nekaj umrlo.

Jan Šmarčan