Šla sem

po bližnjici,

mislila sem da je mehka pot,

a pod mojimi podplati

je bila samo steklena strela,

kakor da bi jo sam hudič

z ostrimi konci postavil pokonci,

da so se konjice zarezovale

v živo kožo noge, podplata.

Na pol poti se ustavim

razmišljam da bi šla nazaj,

ker pot je preveč boleča,

a vidim bolj konec kot začetek

in še bodo drle konice,

še me bo bolelo,

ker moram pritri na cilj,

ker je bližji kot začerek.

IŽ-lev