
Ista tekočina - le zamaskirano telo
ista bolečina - le skorjasta maska
odhajam
Za nekaj časa zapuščam cvetoči nasad.
Nasiti lačne vrabce, škorce in hiene.
A ko kaplja iste barve zalije neskončnost
bo jata ptic morala odleteti.
Vem na nebu se ti je izrisal nasmeh
žametna beseda pobožala ti je stegna
a kdaj boš ti v nevihti ponudila meni dežnik?
Prašen dežnik - galerija brez slik
V vencih počasi umira zavest
in marmor je premrzel,
da bi si tam grela roke.
Šele jutri grem pleti rože v nasad
jutri, ko ne bo več češenj
ostale so mi peške,
znova jih posadim.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!