
V najinem skrivnostnem svetu
spremenjeni zvezdi žarita.
Na poti do središča
podani roki
spreminjata trenutek
v večnost.
Skozi streho zgrajenega sveta
ujeta svetloba riše
podaljšani črti življenja.
Postaniva žrtvi sonca!
Nebo se rdeči.
V jezerskem vrtu najdeni
beli lokvanji.
Strah je pokopan.
Branka, kako lepo si pesem naslovila,
in naslov na pravem mestu ponovila :)
zelo všečna
to je tisto, ker si vedno znova želim :)
čestitam!
Lp, Lea
Lea draga, hvala ti... zelo si me razveselila..:)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!