Visoka,

poglede vlečeš za lase,

da rušijo postavljene meje

in se utapljajo v tvoji koži.

Po tem hrepeniš,

poletje,

kot izsušena zemlja kliče dež,

ti plešeš flamenko.

165cm,

iz višine se dotikaš src

in jih vlečeš iz teles,

da pred teboj padajo

na zloščeni parket

in noga,

ki udari ob tla, jih uniči

ko se obrazi obračajo

in se telo premika z aroganco.

Harmonija,

oči se mi rosijo

ko tvoje dlani tolčejo druga ob drugo

in me tlesk prstov

še bolj približa stopalom

da vpijam tvojo energijo in dušo.

Ko le ne bi bila tako visoka

potem bi ti lahko pogledal v oči.

Neni