... slišiš
z ladoge je zaprhutala
poslednja ptica in votla


senca spremlja praznino
mesecu izdeluješ male
sani lepih besed poševne
in pokončne za gibčna
telesa


v žilah utrujenega lenin-
grada pod
blatno tlakovano cesto šelesti lovor 
in rumeni 
limona kot bi s krima cvili
violina ves orkester razveseljuje
pariz london cveti in vsa
italija podrhtava ti

v premraženi dlani odkrito
in slepo stiskaš še eno ptičje
pero v drugi košček
telečje kože za pripravo
obroka za jutrišnjo pojedino


hvaležna si


božji previdnosti ki je poslala 
oboževalca tvojih
verzov v zameno za mastno 
obaro in še dva 
dni življenja v ujetništvu