Z rahlim odrivom
prestopim oceanske trakove,
ki valovijo
v penastem ritmu.
Z enim samim vdihom
vstopim v tvoje domovanje.
Svojo težo odlagaš
na mahagonijev les
in puščaš za sabo
orumenele ostanke časa.
Na tvoji prepognjeni koži
je zaznati snop svetlobe.
Izrisuje vedno nove slike
in jih poglablja.
Sence vetra
se oprijemajo tvojih robov
in izginjajo v dežju.
S počasnim izdihom
odstranim vonj glinenih črepinj
in temne madeže,
ki božajo stene.
Odpihnem še zadnji prah
in se s konicami prstov
sprehodim skozi tvoje življenje.
Uspelo ti ga je vtisniti
v sleherno stran knjige
in vame.
...v penastem ritmu...
Jako lepa pesma, Essentia! Dopada mi se :)
lp
Jagoda
Poslano:
09. 07. 2014 ob 12:24
Spremenjeno:
10. 07. 2014 ob 07:35
Hvala Jagoda! Vesela sem tvojega komentarja!
lp, Essentia
duboko poniranje u prolaznost i tragove koji su urezani u naše sjećanje... uživala sam čitajući ...
lp
Ljubica
Poslano:
09. 07. 2014 ob 19:06
Spremenjeno:
10. 07. 2014 ob 12:55
Hvala Ljubica. Vesela sem!
lp, Essentia
urednica
Poslano:
09. 07. 2014 ob 21:43
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 22:22
Hvalnica knjigi, tistemu, ki jo je pisal, bral, življenju? Vsemu in lahko tudi vsakemu posebej. Rahločutna in z detajli prepredena pesem je napisana tako, da omogoča številne interpretacije, morda celo več njih, v različnih časih bralčevega razpoloženja. Čestitke,
Ana
Ana, hvala! Res gre za hvalnico knjigi, tistemu, ki jo je napisal, pa tudi bralcu, ki se ga sama vsebina tako dotakne, da za sabo pusti sled. Kot si že sama omenila, je pesem mogoče interpretirati na več načinov.
Hvala!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!