Čas je
da se prebudim
ker te sanje ne vodijo nikamor
in sit sem jih
sit sanjarenja
drugi pa živijo
sit
biti samoumeven
sit
da sem petnajsta violina
raje bi živel
vsaj za trenutek živel
živel nasmeh
živel dotike
ki jih ni.
Ko obupaš vržeš puško v koruzo.
In ko je upanje še lepo, se stvari zložijo tako kot je treba.
hope
Vem da vsak želi in potrebuje bližino konkretnega bitja, vem tudi, da moram v sebi najti toplino in stik, zato je dobro biti včasih česa sit, kajti le takrat lahko kaj storim...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!