Doba: Duh ostao bez reči (značenja) (u plimi reči). Tišina. Tako u svakom dobu. (Lajoš Kesegi)
ruka
ispod vode. pirinčani
pljuskovi, naši su
gosti. katatonični
anđeo sa svojim drvetom
(sliči li
kome?) i za njim
povorka brbljiva,
žuri. kao što priliči, prosti
dokazuju svoja visoka
porekla. i ja sebe
samu ćutim
Ovo djelo zavrjeđuje sve čestitke !
Uz to, da zbog ushićenja, ne bih zaboravio ono najvažnije - odmah djelujem u tom pravcu: HVALA, JAGODA, ZA IZVANREDAN UŽITAK ČITANJA !
lp,
mirko
Hvala, Mirko! Raduje me Vaš komentar :)
lp, Jagoda
Poslano:
07. 07. 2014 ob 16:37
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 11:02
Poštovani Ivane, bojim se da ja Vas ne razumem. Svoje pesme ne objašnjavam, Vi ih možete tumačiti po slobodnoj volji. :)
Hvala Vam na pažnji.
S poštovanjem, Jagoda
Poslano:
08. 07. 2014 ob 08:32
Spremenjeno:
08. 07. 2014 ob 16:42
Kar nekaj časa sem potreboval, da sem poniknil v tvojo pripoved. Kar je za nas pšenica je na vzhodu riž, ki raste v vodi, mi pa živimo na vodnem planetu, in kot paradoks imamo vse večje probleme z vodo, zaskrbljujoče, kaj ne ?
Povorka klepetavih pa ima vedno kaj za povedat, pokomentirat, le od mene je odvisno kaj izluščim (riž-pšenica) iz vsega tega,
čestitke
Poslano:
08. 07. 2014 ob 11:13
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 12:57
Ova, u priličnoj meri, hermetična pesma je stvar trenutka, pesnikov je izraz tog trenutka. Sasvim je u redu da on (trenutak) ne mora biti prijemčiv za svakoga, ali daju slobodu da se na neki drugačiji način doživi, oseti, razume...Stihovi (misao L. Kesegija) koji su istaknuti upućuju, na samom početku i konkretno, da je u pitanju kontemplacija.
Zahvaljujem na pažnji i komentaru, Svit.
lp, Jagoda
urednica
Poslano:
09. 07. 2014 ob 10:51
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 12:56
V času, ko se iz vse brbljavosti kot največja vrednota izpostavlja tišina ... Zadnji verz (če ga preberemo prosto po slovensko, bi bil lahko jaz sebe samo čutim / jaz sebe samo tišinim) se mi zdi kot harmonična kadenca naslovu. Neskončno riževo polje, v katerem se izgubljajo besede in verovanja, zgodovina in pomen, in se zemlja in nebo (znova) združita v oddaljeni tišini, ki pa je ni moč zaznati, če ni notranjega prostora za dojemanje tišine. Čestitke,
Ana
Poslano:
09. 07. 2014 ob 10:59
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 13:31
Hvala, Ana, na predivnom komentaru, koji je već po sebi - pesma.
lp, Jagoda
Poslano:
09. 07. 2014 ob 13:30
Spremenjeno:
10. 07. 2014 ob 09:57
Vrijedi se malo namučiti oko tvoje sočnosti ;-), mmmmm, paše! Tvoje pjesničke kapljice u sebi nose mnogobrojne nijanse. Zanimljivo je čitati i same komentare, koji omogućavaju i drugačije viđenje, otvaraju nove poglede ... Krasno, skidam šešir :-))!
Pokušala sam prevesti i prevod približiti mom shvatanju, odnosno viđenju ...
Prosim, opozorite me na morebitne slovnične napake, vnaprej se zahvaljujem :-))
Tako, že od nekdaj
Doba: Duh ostane brez besed (pomena) (v plimi besedičenja). Tišina. Tako, že od nekdaj. (Lajoš Kesegi)
roka
pod gladino. Riževi
deževni naleti, naši so
gostje. katatonični
angel s svojim hlodom
(je podoben
komu? ) za njim pa
povorka gobezdava,
hiti. Kakor se spodobi, prosti
dokazujejo svoje visoko
poreklo. Tudi jaz
samo sebe molčim
Lp, Dada
Sjajno, Dado! Uživam u tvom prevodu koji je ovu pesmu predstavio u izvrsnom svetlu. Raduje me tvoje mišljenje i tvoj prijateljski čin :)
lp, Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!