TAKO U SVAKOM DOBU

 

Doba: Duh ostao bez reči (značenja) (u plimi reči). Tišina. Tako u svakom dobu. (Lajoš Kesegi)

 

ruka

ispod vode. pirinčani

pljuskovi, naši su

 

gosti. katatonični

 

anđeo sa svojim drvetom

(sliči li

kome?) i za njim

 

povorka brbljiva,

 

žuri. kao što priliči, prosti

dokazuju svoja visoka

porekla. i ja sebe

 

samu ćutim

 

jagodanikacevic

mirkopopovic

Poslano:
07. 07. 2014 ob 10:07

Ovo djelo zavrjeđuje sve čestitke !

Uz to, da zbog ushićenja, ne bih zaboravio ono najvažnije - odmah djelujem u tom pravcu: HVALA, JAGODA, ZA IZVANREDAN UŽITAK ČITANJA !

lp,

mirko

Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
07. 07. 2014 ob 16:32

Hvala, Mirko! Raduje me Vaš komentar :)

lp, Jagoda

Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
07. 07. 2014 ob 16:37
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 11:02

Poštovani Ivane, bojim se da ja Vas ne razumem. Svoje pesme ne objašnjavam, Vi ih možete tumačiti po slobodnoj volji. :) 

Hvala Vam na pažnji.

S poštovanjem, Jagoda

Zastavica

Svit

Poslano:
08. 07. 2014 ob 08:32
Spremenjeno:
08. 07. 2014 ob 16:42

Kar nekaj časa sem potreboval, da sem poniknil v tvojo pripoved. Kar je za nas pšenica je na vzhodu riž, ki raste v vodi, mi pa živimo na vodnem planetu, in kot paradoks imamo vse večje probleme z vodo, zaskrbljujoče, kaj ne ?

Povorka klepetavih pa ima vedno kaj za povedat, pokomentirat, le od mene je odvisno kaj izluščim (riž-pšenica) iz vsega tega,

čestitke

Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
08. 07. 2014 ob 11:13
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 12:57

Ova, u priličnoj meri, hermetična pesma je stvar trenutka, pesnikov je izraz tog trenutka. Sasvim je u redu da on (trenutak) ne mora biti prijemčiv za svakoga, ali daju slobodu da se na neki drugačiji način doživi, oseti, razume...Stihovi (misao L. Kesegija) koji su istaknuti upućuju, na samom početku i konkretno, da je u pitanju kontemplacija.

Zahvaljujem na pažnji i komentaru, Svit.

lp, Jagoda

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 07. 2014 ob 10:51
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 12:56

V času, ko se iz vse brbljavosti kot največja vrednota izpostavlja tišina ... Zadnji verz (če ga preberemo prosto po slovensko, bi bil lahko jaz sebe samo čutim / jaz sebe samo tišinim) se  mi zdi kot harmonična kadenca naslovu. Neskončno riževo polje, v katerem se izgubljajo besede in verovanja, zgodovina in pomen, in se zemlja in nebo (znova) združita v oddaljeni tišini, ki pa je ni moč zaznati, če ni notranjega prostora za dojemanje tišine. Čestitke,

Ana

Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
09. 07. 2014 ob 10:59
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 13:31

Hvala, Ana, na predivnom komentaru, koji je već po sebi - pesma. 

lp, Jagoda

Zastavica

breza

Poslano:
09. 07. 2014 ob 13:30
Spremenjeno:
10. 07. 2014 ob 09:57

Vrijedi se malo namučiti oko tvoje sočnosti ;-), mmmmm, paše! Tvoje pjesničke kapljice u sebi nose mnogobrojne nijanse. Zanimljivo je čitati i same komentare, koji omogućavaju i drugačije viđenje, otvaraju nove poglede ... Krasno, skidam šešir :-))!

Pokušala sam prevesti i prevod približiti mom shvatanju, odnosno viđenju ...

Prosim, opozorite me na morebitne slovnične napake, vnaprej se zahvaljujem :-))

Tako, že od nekdaj

Doba: Duh ostane brez besed (pomena) (v plimi besedičenja). Tišina. Tako, že od nekdaj. (Lajoš Kesegi)

 

roka

pod gladino. Riževi

deževni naleti, naši so

 

gostje. katatonični

 

angel s svojim hlodom

(je podoben

komu? ) za njim pa

 

povorka gobezdava,

 

hiti. Kakor se spodobi, prosti

dokazujejo svoje visoko

poreklo. Tudi jaz

 

samo sebe molčim


Lp, Dada


Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
10. 07. 2014 ob 07:14

Sjajno, Dado! Uživam u tvom prevodu koji je ovu pesmu predstavio u izvrsnom svetlu. Raduje me tvoje mišljenje i tvoj prijateljski čin :)

lp, Jagoda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

jagodanikacevic
Napisal/a: jagodanikacevic

Pesmi

  • 07. 07. 2014 ob 08:53
  • Prebrano 887 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 419.17
  • Število ocen: 16

Zastavica