Senca zahajajoče energije
kot nežen pajčolan,
roko podaja temi,
ki nežno jo stiska v dlani.
V svetlem siju zvezd vse naokrog,
se mesec pelje na sprehod,
zadovoljen se nasmiha
in prešteva mladi rod ozvezdja.
Zaletavajo se gmote,
delijo se in spajajo ponovno,
ena lučka se ugasne,
hip za tem, že nova se prižge.
Ne zmore mesec jih prešteti,
nešteto novih zvezd rojenih,
noč za nočjo se veseli svetlobe,
ki spremlja ga na poti teme.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!