Stockholmski sindrom (RM)

Stockholmski sindrom je psihološki fenomen, ko Državljan do svojega Političnega sistema
razvije empatijo in simpatijo in ima o njem tudi pozitivno mnenje ter ga brani pred vsemi
kritikami.

 

Sindrom se razvije v primerih, da:

 

- Državljan čuti, da bo Politični sistem uresničil svoje grožnje, fizično in/ali psihično zlorabo oz. smrt.

- Državljan vidi Politični sistem kot nekoga, ki mu je dal življenje, s tem ko mu ga ni vzel.
Politični sistem
pridobi moč nad Državljanovimi osnovnimi življenjskimi potrebami in
samim življenjem. Državljan  spozna, da se je bolje uskladiti s Političnim sistemom kot se
mu upirati in s tem tvegati smrt.

- Državljan vidi Politični sistem kot nekoga, ki je do neke mere prijazen. Državljan
pogosto zamenja odsotnost zlorabe s prijaznostjo, ki vodi v cenjenje Političnega sistema.
Če bi bil Politični sistem  zloben in nasilen, bi ga Državljan zagotovo sovražil.

- Državljan pridobiva informacije iz zunanjega sveta samo preko Političnega sistema,
kar ga dela še bolj odvisnega.

- Državljan verjame, da ne more pobegniti. 

- Državljan do Političnega sistema čuti pozitivne občutke in negativne do družine,
prijateljev, Razuma, ki ga skuša rešiti. V večini primerih je Državljan prepričan,
da mu Razum škoduje.

 

S časom začne Državljan podpirati dejanja in vedenje Političnega sistema, včasih
Političnemu sistemu celo pomaga.

 

Čeprav se nam mogoče naklonjenost Državljana do Političnega sistema zdi nepredstavljiva,
tovrstne podobne situacije niso tako tuje. Gre za strategijo preživetja, ki Državljanu daje
upanje, da bo prišel iz ogrožajočih okoliščin živ. Zaradi pogostosti razvoja sindroma Razum
ni presenečen, če Državljan čuti naklonjenost do Političnega sistema, slaba stran tega je, da
Državljan
ni pripravljen sodelovati z Razumom.

 

Strategija, obdržati Politični sistem zadovoljen, se sprevrže v obsesijo. Neprestano spraševanje,
kaj je Političnemu sistemu všečno, se lahko kaže v popačenju svoje lastne osebnosti in vodi do
simpatiziranja s Političnim sistemom.

Tomaž Mahkovic

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
06. 07. 2014 ob 00:12
Spremenjeno:
06. 07. 2014 ob 00:19

Pri RM je zanimiva rekontekstualizacija izvirnega materiala in njegovo novo sporočilo, ki ga RM navadno doseže z minimalnimi posegi v izvirno ubeseditev.

Tako v poeziji kot na sploh v življenju smo pozorni na vzorce, ponavljajoči se vzorci pa so gradniki sistemov. Tomaž v Stockholmskem sindromu (SS) s pomenljivimi implikacijami nadomesti udeleženca v patološko-simbiotičnem odnosu z novima izrazoma: »ugrabitelj« postane »Politični sistem«, »žrtev« postane »Državljan«. Stockholmski sindrom izhaja iz strategije preživetja, ki jo raziskovalci zasledijo že v prazgodovinskih skupnostih. http://en.wikipedia.org/wiki/Stockholm_syndrome#cite_note-scribd-15

Pri SS gre za perspektivo žrtve/državljana na dogajanje. Žrtev-Državljan je tisti, ki si želi zagotoviti (vsaj) preživetje v okviru (v radikalni obliki tiransko in totalitarno občutenega) Političnega sistema. Če bi odnos pogledali z vidika Političnega sistema, bi verjetno ugotovili, da je v interesu Političnega sistema to, da širi vpliv svojega delovanja. En udeleženec daje biološko osnovo, drugi določa njegovo gibanje, ravnanje, mentalni okvir …

Preučevalci so torej ugotovili, da se je SS formiral že v času prvih prazgodovinskih družbenih oblik (sistemov) in da najdemo ta vzorec strategije preživetja na različnih ravneh človekovega življenja. V prazgodovini je bil vzorec značilen za ravnanje žensk, ki so jih ugrabili in posiljevali pripadniki drugih, tujih plemen. V populistično degradirani obliki najdemo vzorec v reku: »Če je posilstvo neizbežno, lezi in uživaj.« Tomažev vir za RM http://www.e-neo.si/si/osebno/arhiv/stockholmov-sindrom/ navaja samo primere, v katerih je tudi novodobna žrtev ženska (npr. Natascha Kampusch, v določenih, sicer psihološko in biološko popačenih vidikih osnovnega vzorca bi lahko dodali dogajanje v Friclovem bunkerju). Tomažev RM je zato pomenljiv, saj Državljan tako pridobi karakteristike nemočne, pasivne, empatične, lahko tudi zlahka zaslepljive ženske v odnosu do Političnega sistema, ki tu pridobi osnovno močno moško polariteto. SS oz. evolucijski izvor tako govorita o podrejanju mehanizmom moči, z drugega konca pa vidimo, kako subjekt 1 začne pridobivati premoč in nadvlado nad subjektom 2.

Vsekakor zgoraj opisani primeri v izhodišču nimajo psihološko prijetnega doživljanja, temveč gre v osnovi za travmo in obrambni mehanizem osebe, ki se znajde v travmi:

 “One commonly used hypothesis to explain the effect of Stockholm syndrome is based on Freudian theory. It suggests that the bonding is the individual's response to trauma in becoming a victim. Identifying with the aggressor is one way that the ego defends itself. When a victim believes the same values as the aggressor, they cease to be a threat.” http://en.wikipedia.org/wiki/Stockholm_syndrome#cite_note-scribd-15

 S tem Tomaževa prepesnitev postane še bolj zanimiva: Državljan doživlja svojo umeščenost v Politični sistem v osnovi kot travmo. Da preživi, se prilagodi sistemu. Obenem pa, razvojno gledano, s tem omogoča perpetuacijo ravno tega vzorca, torej same strukture nadvlade oz. podrejanja sistemu. Če peljemo naprej Freudovo razmišljanje o defenzivnem manevru ega, ugotovimo, da vendarle ne gre za preživetje ega kot takega, ampak ega, ki navzame ali sprejme za svoje lastnosti tujega ega. Ne moremo več govoriti o izvornem egu, temveč o travmatično preoblikovanem egu.

Zanimiv podatek sem našla v delavnici gesla o Stockholmskem sindromu:

http://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Stockholm_syndrome

»The syndrome has also been explained in evolutionary terms. Historically raptio (e.g., Rape of the Sabine women) and bride kidnapping have been (and still are in some places) very common practices. Women who were kidnapped and consistently fought back were likely to be killed or imprisoned and thus not have children. But women who bonded with and submitted to their captors were more likely to have children and their children were more likely to receive the genes that made their mothers more passive and bonding towards their captors. And over several generations, this made the population of humans more genetically prone to submission and bonding when kidnapped. [citation needed

Logično je, da se je gen za podrejanje strukturam moči z generacijami utrjeval, kajti gen fizično šibke ženske, ki se upre močnemu posiljevalcu, se zaradi smrti nosilke gena ni mogel evolucijsko utrjevati. Sama vidim še druge možne razlage v okviru evolucijske genetike. Zadevo lahko razložimo z vidika »sebičnega gena«. Geni si želijo zgolj razmnoževanje, količinsko in kakovostno širjenje. Količinsko širjenje je omogočeno s čim večjim številom rojstev, kakovostno širjenje pa z mešanjem genetskega materiala, torej lahko razumemo, zakaj je že v prazgodovini prihajalo do posiljevanja žensk iz nedomačih genetskih bazenov. Ne moški posiljevalci ne ženske žrtve niso bili glavni akterji, temveč so verjetno ravnali po evolucijski nuji (ali nezavednem diktatu, lahko tudi načrtu) Ta vzorec se je sicer potem prenesel na druga področja. Pripomogel je k formaciji (patriarhalnih oblik) družbe in religije. In k razmišljanju o teh odnosih. Mogoče je v ozadju Tomaževe RM transformacije Državljan-Politični sistem pravzaprav eden od temeljnih družbenih vidikov tega vzorca.

Tomaž,  mičkeno me je odneslo v obrobna razmišljanja, ampak verjetno je tudi funkcija RM-ja, da vzpostavi vez (navezanost?:) na izhodiščni vir.

Menim, da ta RM zasluži večjo pozornost prav zaradi osvetlitve mnogoterih interpretacij tega pravzorca.

Čestitam za idejno prenovo,

 Jupiter!

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
07. 07. 2014 ob 07:26

Hvala, Jupiter, za podrobno analizo tega RM, ki sem ga 'ustvaril' ravno zato, da bi bil komu (tudi meni samemu) v razmislek o stanju (globalne) družbe v kateri živimo. Res pa je, da se, ko sem tekst predeloval,  nisem niti približno zavedal vse večplastnosti, ki jo je dobil s tako minimalnimi spremembami originala. 

Hvala tudi za črto izpod.


Lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 04. 07. 2014 ob 10:58
  • Prebrano 1412 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 207.2
  • Število ocen: 7

Zastavica