Ekvinokcij

Sapa je lazila

čez plimovanje rjuhe

in noč na trepalnicah

še ni pospravila šotora.

Čustvena sklenina je počena

in skeli,

ko grizlja besede iz spomina,

trde in mrzle.

 

Pevec na veji

je priletetel iz vzhodišča,

vlekoč na krilih

notno črtovje sončeve preje,

spreminjal nižaje v višaje.

Ni postavil klobuka za drobiž,

sama pesem je dovolj.

Evelina

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 07. 2014 ob 22:43
Spremenjeno:
05. 07. 2014 ob 22:44

Pesem se mi zdi lušna, naslov ji da zanimivo predbralsko perspektivo. Tale del se mi zdi preveč zavit (manj jasen in nekoliko nerodno oblikovan):

Pevec na veji

je priletetel iz vzhodišča,

vlekoč na krilih

notno črtovje sončeve preje,

spreminjal nižaje v višaje.

Poenoti jezik pesmi, se mi zdi, da bo to pripomoglo k njeni jasnini, lp,

Ana

Zastavica

Evelina

Poslano:
07. 07. 2014 ob 21:04

Pozdravljena Ana!

Hvala za komentar. Drugi del pesmi, ki se ti zdi preveč zavit preprosto ne znam poenostavit, še :) Meni je enostaven, govori o jutranjem petju ptice, ki daje upanje, nižaji so značilni za molovo - žalostno tonaliteto, višaji za durovo (moje poznavanje glasbe ), in za upanje je meni to čisto dovolj. Sem se pa pravkar vrnila s krajšega dopusta brez interneta in bom razmislila. Hvala za trud!

Lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 03. 07. 2014 ob 21:53
  • Prebrano 650 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 99.5
  • Število ocen: 3

Zastavica