Sapa je lazila
čez plimovanje rjuhe
in noč na trepalnicah
še ni pospravila šotora.
Čustvena sklenina je počena
in skeli,
ko grizlja besede iz spomina,
trde in mrzle.
Pevec na veji
je priletetel iz vzhodišča,
vlekoč na krilih
notno črtovje sončeve preje,
spreminjal nižaje v višaje.
Ni postavil klobuka za drobiž,
sama pesem je dovolj.
urednica
Poslano:
05. 07. 2014 ob 22:43
Spremenjeno:
05. 07. 2014 ob 22:44
Pesem se mi zdi lušna, naslov ji da zanimivo predbralsko perspektivo. Tale del se mi zdi preveč zavit (manj jasen in nekoliko nerodno oblikovan):
Pevec na veji
je priletetel iz vzhodišča,
vlekoč na krilih
notno črtovje sončeve preje,
spreminjal nižaje v višaje.
Poenoti jezik pesmi, se mi zdi, da bo to pripomoglo k njeni jasnini, lp,
Ana
Pozdravljena Ana!
Hvala za komentar. Drugi del pesmi, ki se ti zdi preveč zavit preprosto ne znam poenostavit, še :) Meni je enostaven, govori o jutranjem petju ptice, ki daje upanje, nižaji so značilni za molovo - žalostno tonaliteto, višaji za durovo (moje poznavanje glasbe ), in za upanje je meni to čisto dovolj. Sem se pa pravkar vrnila s krajšega dopusta brez interneta in bom razmislila. Hvala za trud!
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!