Rapsodija za dva
Svetovi mavrični
so z dlanmi,
s teboj,
prišli domov.
Sprehodijo te
brezčasno
v kresničasto noč.
Kot v želji
pravšnjo
valujočo,
zibajočo.
Poigrava se,
prepeva,
poplesuje,
zdravljica
z obronka
razumnega,
spiralnega.
Iskri se ti oko
in misli te,
nedotaknjene
preglasijo me,
da sva,
na pragu najdena,
samo otroka
obnorelega,
neznanega sveta.
Za dva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Kocijančič
- 02. 07. 2014 ob 22:04
- Prebrano 633 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200.4
- Število ocen: 5
