RAZDVOJENA
Pete silijo v korak
ko vsak dih neusmiljeno žene dalje
novo jutro
razklanih misli in besed.
Grenki vonj po pelinu,
dan vleče minute
da odmeva,
kot nepretrgana pesem
murnovih krikov v noč.
Veke zastrejo pogled,
misel na spokoj
vsrka žitno polje
lahkotno zibajočih se laskov
prečesanih s toplino,
v pest se ulovi zlati sijaj-
ko nočna pesem utihne
spet jutro prekine raj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 28. 06. 2014 ob 21:47
- Prebrano 587 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 190.5
- Število ocen: 5
