ne obračaj se, isidora. opazuj,

svet je živ, lep del

ulice je viden z okna očetovega

dvosobnega stanovanja, ki gleda

na bulevar mladinskih brigad, siv 

kot spomini razbrazdani

z obrisi nočne ptice

v paničnem iskanju

prenočišča in s krošnjami

razcvetelih lip, ki podnevi

zakrivajo kartonske škatle

na katerih starka s številke

stodvaindvajset, tvoja

mati, razprodaja poslednje

spomine

in ročna dela.

(dejala boš le še tri

kvačkane prte)

skoraj zastonj. preštela boš, dva potnika

za avtobus številka 73 in materi skrivaj namenjene

zavistne poglede prodajalcev

: izpolnjenih križank

: stripov

: rabljenih knjig vsaka-po-sto,

kupljenih na metre

(naprimer, kako se je kalilo

jeklo ali mati. gorkijeva)

že zdavnaj, za police velikanskega regala.

ne oziraj se, isidora, glej

našo naravo in pomladne ulice,

razpotegnjene med mitom in ogledali

ki prikrivajo laž

in govorice. begajo

le veter.

Marko Skok - Mezopotamsky