Odhajam, ko me držiš za roko
In prosiš, da ogrejem ti srce.
Prihajam k tebi,
Ki me zmerjaš, potiskaš ob tla,
Ostajam na tleh, ko ti se smejiš.
Sama med ljubeznijo in sovraštvom
Se borim z vetrovi,
Ki pihajo čez mojo glavo,
In koraki ne grejo več naprej.
Hvala za tolažbo, a ne znam,
Nimam moči,
Da bi ostala,
In hvala za priložnost,
Ki vem, da jo bom izpustila.
Ni ljubezen kriva da ne znam
In ni sovraštvo krivo da ostajam,
Sama sem, takšna, ne gledam v svoje oči,
Da bi v njih spoznala
vročo željo,
Da bi ostala
Srečna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!