Tole je potrebno večkrat brati. Kot je bilo potrebno večkrat pisati.

Fantastična pustolovščina ali zaokroženje nekega življenja? Epizode, ki se niso zgodile eni osebi, vendar pa se lahko zgodijo žabici, ki je mentalna projekcija prav tistega, kar človek je (in žaba ni). 

Potrebno je nekaj poguma! Ni za tiste, ki uživajo v napovedi naslednje rime :)

Pesem, ki se na prvi pogled bere (vsaj meni) lahkotno, kot nekakšna otroška pesem, a ko jo večkrat prebremo, ugotovimo, da se v njej skriva veliko metafor in figur. Kot je omenil bp, se pesem bere kot ristanc žabe, ki v vsakem preskoku kraka vidi neke fragmente iz različnih obdobij življenj/a. Zanimivo zapisana pesem oz. zgodba, kot bi gledal slike Magritta, ki je, mimogrede, meni eden najljubših slikarjev. Pesem, h kateri se bralec vrača in jo bere in bere in se mu vsakič znova odprejo nove dimenzije. Čestitam,

lp, shadyyy

Živjo, fantje. Vesela sem vaših komentarjev. Malo po magrittovsko:

Yo, http://www.acidlife.com/deface/magritte08.html" title="The Voice of Space: http://www.acidlife.com/deface/magritte08.html" class="user-inserted-image" height="214" width="160">

http://www.acidlife.com/deface/magritte08.html

Zaokroženje in kroženje? Kaj vem, kaj je človek ... Žabice mečejo čez vodo in kdaj tudi ob zid, torej je fino, da so vsaj dvoživke. Radožive mačke se še bolj znajdejo -  devet življenj jim gotovo pomaga, da raznim kvantam navkljub preživijo fizikalne eksperimente, na cesti ali v embalaži.

Preveč ruma ni dobro ne za pogum ne za torto z Imenom. Ko sem šla danes po kruh, sem vzela sacherja, ki pa to ni bil, temveč nekaj ivernih plošč, prepojenih s schwoch rumovo vodico.

Bravo:)

IN

sprašujem se, kako vama je uspel časovni preskok v komentiranju. Ampak očitno  je mogoče:)  Ristanc na vsak in več načinov, enkrat v belem, drugič v črnem. Nekaj že mora pomeniti. Dober izbor slikic:)  BTW, tudi tisti pestnjak je čisto v redu - v eni verziji je bil monolit pestnjak (ker se ravno prav prilega dlani), pa sem ga zaradi specifičnih kolektivnih asociacij raje zamenjala z monolitom, ki pa spet odpira svoj svet asociacij, npr. Beyond the Infinite. LPJ!

He, črnina je malo predimenzionirana, ampak ni šlo drugače. :)

Vidim starko, ki vrti film od rojstva do smrti, od vrojenega do všolanega, od vseprežemejaočega do ničnosti ... žabica se tudi meni kaže kot nekakšen pretakajoči se osebek z možnostjo vpogleda v različne entitete in dobe. Pesem, ki jo je res treba oblizovati počasi, da se vse njene plasti zberejo v odličen okus. Čestitke,

Ana

Ja, izjemna pesem! Pravi posladek za prevajalske sladokusce … ne morem se ji upreti, ne zameri, moram vsaj poskusiti, čeprav se zavedam, da si brbončice mojega jezika ne bodo (z)mogle pričarati aromatizirano razsežnost tvoje tortice.

Sicher tortica

Abuela, hej, Abuela,

jezik ti zamire,

iz tvog isušenog grla

otječu i zadnje priče,

riječi. Glas. Abuelita!

s ognjene zemlje

žabica leti leti leti

preko orisa obzorja

sve do sredine pripovijetke

kre-kre

a u usporavanju preskoka

vidiš:

rodio se je winston

koji nosi štitnike na rukavima

i preslaguje papire

i drži riječ

za stisnutim zubima

u sjenama ojedina

blijedi umire

umre umre

monolit tone

u crnu tvar označenog polja

a ona koleba na jednom kraku

broji kad će je

dotaći

zvuk tame

kre-kre

da ga prisloni

uz uho

u odskoku novog koluta naprijed

preko pjenušave prevlake

a u usporavanju preskoka

vidiš:

dedalus je otvorio

polukružno prozorsko krilo

(staklo se trese

u drvenom okviru)

razgibava ruku u zapešću

i kroz pero spušta

ptice pješčanih obala

a možda i magritte

preskoči kredastu crtu

ali daleko je nepce daleko

pod njim zijeva grkljan

kre-kre

Skačeš, žabo, poskakuješ

kao igla. Siempre la ray

uela. U košaricu sam ti da

la pince i vina. I klupk

o  kačkanca. I kad se vratiš,

kad se budeš vratila ku

ći, dobit ćeš torticu. Sad haj

Za vsako dodatno pojasnilo, predlog .., bom hvaležna.

Lp, Dada

Ana, najlepša hvala za večplastno interpretacijo. Zanimivo mi je brati različne poglede na pesem in točke, kjer se interpretacije prepletajo.

Dada, najlepša hvala za čudovit prevod! Tvoj dvom glede izpostavljenega verza pa je sicer na mestu. Prevod udubina u sljepoočnicama semantično zatava, vendar mi je kot slika nadvse všeč in ga zlahka vidim kot potencialno 'mojega' ali blizu mojemu načinu razmišljanja skozi poezijo:) Tvoj prevod nakazuje tudi širše poznavanje mojih pesniških svetov - zato hvala, Dada.  "V sencah razjed"  ni "v sencih razjed", mišljene so "senke" ?, razjede pa v medicinski interpretaciji.

"Nebo" je mišljeno dvopomensko, če se to da prenesti.

Glede prevajalskih namigov lahko še prišepnem, da naj bi bila  "košara" "košarica", tako sem vsaj našla zapisano v enem od priredb Crvenkapice, za "pogačo" pa uporabi prevodno ustreznico, ki ti je najbolj domača v tem kontekstu. Zdaj sem šla preverit, kaj je pravzaprav napisano v slovenskem prevodu Grimmove pravljice. In opazila sem dvoje zanimivih reči. Ne v izvirni nemški ne v integralnih slovenskih prevodih ni na nobenem mestu omenjena košarica, je pa narisana kot spremljevalni atribut Rdeče kapice v dveh pregledanih izdajah. Mati da hčerki poleg steklenice vina še kos "pogače" - tako je napisano v prevodu iz mojega otroštva,  v najnovejšem prevodu pa kos "potice". Ko volk sreča deklico, jo vpraša: "Kaj pa imaš pod predpasnikom?" (Tale "pod predpasnikom" odpira zanimive interpretativne možnosti. :) Torej, zaradi slikovnega gradiva se mi je v spomin zasidrala košarica, ki jo je Rdeča kapica pravzaprav lahko skrivala pod predpasnikom. Ali Rdeča kapica kaj vpliva na interpretacijo pesmi, ni toliko pomembno, kakor da Dadi omogočim vpogled v uporabljeni gradbeni material.

Strukturni oris, del sporočila in kolorit pa se prekriva s predstavitvijo v tem videosposnetku, če to kaj pomaga pri prevodu:) Lp, Jupiter!

Meni se poleg ristanca ob prvi kitici v glavi zarola še 90 letna Lagrima Rios s precej podobno produkcijo in malenkost bolj zlomljenimi ritmi:

Hvala, Jupiter, popravila sem. Žal, tvoje neb(o)eške večplasnosti moj jezik ne premore ;-)).

Lp

bp, hvala za glasbeno dopolnitev. Ja, je ena taka Abuela.

Dada, hvala tebi. Kaj čmo, med goltancem in nebom je vedno vmes še jezik. :)

LPJ.

hehehe, Jupi, kaj čmo, tak je to ;-))!

Lp, Dada

Pozdravljena, Jupiter:)

O tej pesmi, ki je veliko več kot samo dobra, sem ti včeraj pisala.

Verjemi, da sem se sem vračala in vračala. Najprej sem očka googla ali bolje slovar vprašala po besedi: Abuela, starko sem posvojila kot pranono, sicher tortico sem ponesla vse do njenih začetkov ... in pustila pesmi, da me popelje skozi zgodovino.

Veliko trpko lepega sem doživela na tej poti.

Moje čestitke!

Lp, Lea

(se opravičujem, ker ne znam vsega, kar čutim, pravilno ubesediti )

Lea, dobro si ubesedila!

Abuela je res neka prastara nonka z Ognjene zemlje. :)

Lep dan,

Jupiter!