Izza osivelih zidov mesta,
kamor se je zatekla zgodovina,
ko je odložila sence svojih dejanj,
se razlega šklocanje lesenih palčk
spretno orokavičenih v ženskih dlaneh,
da se orosijo še tako nerodni prsti
njihovih moških.
Medtem ko zaljubljeni pari posedajo
pod oranžnimi volančki festivalske zastave
in zvedavi pogledi turistov
praznijo svoje polprazne mošnjičke
v prepričanju, da so opravili imenitno kupčijo,
se moje oko ozira preko ramen našega mesta
v iskanju ključa njegove identitete,
v upanju, da ga najde med zamolčanimi
čipkami iz babičine skrinje.
Poslano:
25. 06. 2014 ob 13:40
Spremenjeno:
25. 06. 2014 ob 13:55
Kdo pravi, da se z besedami ne da klekljati ;-))?! Lep dodatek tradiciji idrijskih čipki.
Imej lep dan, draga Andra!
Hvala za prijazen odziv, Senada. Zelo cenim umetniško spretnost izdelovalcev vzorcev in delo čipkaric.
Svileno čipkast pozdrav od
Andrejke
Tudi meni je všeč, pogled nekoga, ki zaznava več od mimoidočih in čudečih se, ki ve, kako nastaja zgodovina in turizem in identiteta ... in ki ga morda tudi malo skrbi, če se bo ohranila. Pesem, posvečena Idriji. Čestitke,
Ana
Ana, me veseli da je tudi tebe zavrtelo festivalsko vzdušje.
Lep dan
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!