Pozdravljena, Hope, spet ena tvojih značilnih in zelo posrečenih pesmi. Morda bi spremenila le par drobnih reči:

Če pišeš,

bodi odkrit.

Ne polagaj

starih belih rjuh

po kavčih,

ker veš da ponoči

ne boš sam spal

in da boš odkril  pokrito.

Ne boš napisal

o nočni praksi,

o tem, da ti paše

v dvoje.

Napisal boš o zvezdah,

kako te sramežljivo gledajo,

medtem ko ti deliš poljube

in zvezda severnica

kaže pot, ki jo čutiš,

medtem ko se topiš

v  občutkih naslade.  (tu bi dala kar samo: v nasladi)

Lp, Ana

Spoštovana Ana,

vesela sem, da si mi pomagala in popravila, sama se ne bi znašla,

pa ne bi bilo tako dobro, kot kadar se potopiš v pesem ti.

Takrat dobijo besede čar in pogon, enostavno oživijo.

Zato hvala ti, sem šla takoj popravit.

Z lepimi pozdravi,

hope Irena

Pesem govori o samocenzuri, o resničnem dogajanju in pisanju o nečem oddaljenem, o medli prispodobi, ki si jo upamo zapisati - razkorak med občutji in pisanjem ... Čestitke,

Ana

Hvala ti Ana,

vse dobro ti želim,

Irena