NE PREZRITE: OBRUSIL NAS JE BRUSELJSKI REVIZOR

Bilo je to v času med Véliko Krizo:
večina brez dela, le redki ima plačo,
otrplo je narod bolščal v televizor …,
ko … glej jih, polit'ke pred vladno palačo!

 

So: prva šivilja, brez k-ja predsedni,
pa doktor za vtis, da tu pamet dežura,
še trije župani (ugledni, večvredni),
zastopana, skratka, kompletna je Kura.

 

Odeti vsi pražnje, vsi vešči priklona
(naš vir bil stražar je, ki stal je tam blizu),
le kamer ni zraven in ne mikrofona,
a javna je tajna: »Prišel je revizor.«

 

Ne trojka strahotna. En samcat. Iz Bruslja.
In prva šivilja popravlja si šminko
in doktor profesor po bruseljsko gusla,
predsedni v palačo gre peč palačinko.

 

Debata poteka na vzvišeni ravni
(preberi – ponižno): »Kaj Bruselj zahteva?«
»Kaj hoče?« sprašuje se narod brezpravni,
ki usojeni sta mu le beda in reva …



Revizor zavzdihne, zvok vrže v veljake,
osupli profesor prevede vsem: »Jamo!«,
navzoči, da ne bi jih imel za bedake,
pa naglo v en glas: »O, saj jamo imamo!«

 

Odpade z duš breme, misija končana,
z velikim veseljem predajo nalogo,
uperijo prst svoj v Postojne župana:
kar sam naj revizorsko části nadlogo.

 

Ekskurzija drug dan. In vse je enkratno:
po Jami postojnski vijugava potka,
cvetlični dekor in kosilo potratno,
skup' z rib'co človeško se gosta pofotka …

 

Si vlada oddahne, nevarnost je mimo,
je prva šivilja leopardje pompozna,
nenadno revizor zahteva: »Votlino!«,
in skupaj s predsednim brez k- sta nervozna.

 

Za stol akademski zbojí se profesor,
gotovo bo kriv, da narobe prevaja,
pripravlja izgovor, češ, dela pod stresom,
morda pa revizor nalašč jih zavaja?

 

Se javi k besedi, ko duh ga prešine,
zdaj drugi župan, prej zavisten Postojni:
»Potočka Zijalka … gre, eeem, med votline,
za vsa smo zijala mi najbolj pristojni …«

 

Izlet v gorsko smer. Spet pridruži se prva
(saj prvič v Zijalki prodaja zijala).
In čudi se gost: gozd že zlomljen je v drva,
državi bo topla prihodnost sijala …

 

Obed je medvedji (razkošen, tematski),
pristojni župan se že vzpona nadeja,
nasmeški sem, tja, vsi sladkó diplomatski,
očitno revizorju všeč je ideja.

 

»No, spokaj že kufre in bruseljsko suknjo!«
podijo ga zbrani gostitelji v mislih,
a čudni revizor zahteva zdaj: »Luknjo!«,
prej sladki nasmeški postanejo – kisli.

 

Dežurni lingvist si izruje kocine
in druženje luštno pretvori se v dramo …
Ko družba zapušča naročje votline,
prestolni župan dé: »MI luknjo imamo!«

 

Je to namig name?, pogleda ga grdo
magistra šivilja, ki plane že kuje,
ko pleza nizbrdo: »S tem treba bo trdo,
sevé, ko revizor od tod odpotuje.«

 

Uslužno predsedni brez k- se ven meče:
če že v revizijo ne spada narava,
on sam mu zapel bo Sonete nesreče …
In vrne v prestolno se mesto odprava.

 

Župan se pohvali (in doktor povzame):
»Brusilni revizor, imate res srečo,
kar tiče se luknje, votline al' jame,
tej Kuri uspel' je pridelat' največjo!

 

Ah, žal ni izračunana rast še procenta,
a tolče rekorde – vam jaz garantiram,
sprehódimo tja se, na vhod parlamenta:
kjer prej bankomat bil, zdaj luknja pozira!

 

Povsod križemsvet vlada kriza finančna
in zlo marsik'tero vaš keš financira,
najgloblja od vseh naša luknja je bančna,
še lepše pa je, da jo folk sam sanira!«

 

Takole župan modroval je prestolni,
in bil od kolegov deležen aplavza,
še čevlji premierke takoj so bolj voljni,
revizor pa … svoje razmišlja. – In pavza …

 

»Kar videl nazadnje sem tu – osupljivo!
Čestitam vam vsem, ker podite državo
navzdol, v Bruslja kremplje, zelo iznajdljivo!
Tako da vam rečem samo: 'Bravo, bravo!'

 

Čim dlje agonija naj naroda traja,
razumete, ne?, da ostane vse tajno!
Uspela če vam bi total-razprodaja,
dosežek bi ta se izplačal vam bajno!«

 

Bajno, za trajno!, cedijo vsi sline,
kot v filmu vrtijo se avto in jahta,
na krovu se sončiš, »Pozdrav iz tujine!«,
otrok zdela šolo, 'ma službo vsa žlahta …

 

Prikima šivilja, brez k-ja predsedni,
pa doktor za vtis, da tud' pamet dežura,
pa trije župani, finančno napredni –
zaklana, prodana domača je Kura.

 

(Zapis je bil objavljen 1. aprila 2014
v rubriki kronika kurnika
časopisa Pojezije iz Kokošarije,
izdaja polodvisna družba KO-KO, Spodnja Piškica, Koper na Koroškem)

janakolaric

Andrejka

Poslano:
24. 06. 2014 ob 14:20

Uf, kako duhovito in kako teče...prav v užitek in napitek, Jana. Na zdravje na našo kurjo pamet!

Lp A

Zastavica

janakolaric

Poslano:
24. 06. 2014 ob 23:06

Hvala, Andrejka.

Zastavica

Lea199

Poslano:
24. 06. 2014 ob 23:14

Dobra in duhovita kot ti znaš, 

... lepo jo je bilo prebrat :)


Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
26. 06. 2014 ob 17:50

Revizorski posli ... in v tvoji izvedbi, v rimani pesmi - sijajno.

Čestitke,

Ana

Zastavica

janakolaric

Poslano:
02. 07. 2014 ob 11:19
Spremenjeno:
02. 07. 2014 ob 14:42

Hvala, Lea! Hvala, Ana! Znata pobožati avtorja!

Jana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

janakolaric
Napisal/a: janakolaric

Pesmi

  • 24. 06. 2014 ob 14:01
  • Prebrano 988 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 310
  • Število ocen: 7

Zastavica