Forum

ZGODBA O VASI LADAČKEM (Priča o Vasi Ladačkom, Đ. Balašević, 1980)

 

Veste zgodbo o Vasi Ladačkem?
Ni še dolgo, kar sem sam jo slišal.
Mož ni ravno dobro skrival, da se je na mrtvo ulival,
pravijo, da bil je čudna sorta.

Oče bil je kmet. Majhen, a trden.
Sedem lačnih ust je revež hranil.
Mati plavolasa, nežna, tiha, ne preveč trpežna,
mlado jo je jetika pobrala.

Nekaj juter zemlje so premogli.
Skromno bajto na robu vasice.
Kruha so dovolj imeli, niso lakote trpeli,
Vasa pa ni s tem bil zadovoljen.

Želel je imeti vrance, na livadi razigrance,
uro kot gospoda in pristave.
Želel si je njive plodne, vinograde vinorodne,
konje vprežene, rodovne glave.
A kaj, ko ni mogel jih imeti!

Ljubil lepotico je, a revno.
Vzel bi jo, ko bi se le zavedal:
enkrat te zadene strela, v kakšno doto je zadela
pa srce izbere, ne pa pamet.

Upal je, da ga bo strast minila,
če za vselej šel bo iz vasice.
Pisal ni, se kmalu ženil, tokrat s pametjo ocenil,
da se splača ženit v bogatijo.

Pa dobil je konje vrance, na livadi razigrance,
uro kot gospoda in pristave.
Pa dobil je njive plodne, vinograde vinorodne,
konje vprežene, rodovne glave.
Vse imel je, a ostal je prazen.

Se zapil je kmalu po ženitvi.
Vragu, pravijo, prodal je dušo.
Se po krčmah je prelagal, kot da bo s kozarcem zmagal,
da na dnu bo čakala rešitev.

Ko je umrl, sploh še ni bil v letih:
sredi krčme kap ga je zadela.
Kot da kinka, se je zdelo, a v resnici ga je vzelo,
tik pred tem pa naj bi še povedal:

Kaj mi bodo konji vranci, na livadi razigranci,
ura kot gospoda in pristave,
briga me za njive plodne, vinograde vinorodne,
konje vprežene, rodovne glave,
če pa nisem s tisto, ki jo ljubim!

Veste zgodbo o Vasi Ladačkem?
Ni še dolgo, kar sem sam jo slišal.
Tudi taki, ki žlampajo, čudno mnenje o njem imajo,
pravijo, da bil je čudna sorta.

prev.: M. Krajnc

 

 

Komentiranje je zaprto!