Zvečer - in tako vsi že stoletja
oviti v skupno odejo spoznanj
legamo v namišljena zavetja
na prazno slamo žetve daljnih sanj
Odkar temino jam svetlil je kres
mehko upanje rahlja nam zglavja
in kar lahko verjamemo - je res
vsak je sebi bakla zmagoslavja
Skoz sito časa misli sejemo
in iluzija kopa nas v znanju
pa vendar še zdaj ne seštejemo
kam gremo - ko potujemo v spanju
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaka racman
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!