
Ko je na skulpture legel mrak in je v soseščini potihnil pasji lajež, sta se poezija in glasba zlili v eno. Pronicali sta skozi čutila. Z nevsiljivo nežnostjo vstopali v sleherno poro.
Podirale so se jezikovne pregrade. Izničile razdalje. Za dobri dve uri se je svet skrčil, postal je vasica sredi furlanske ravnine. Gostoljubje in prijateljstvo sta mehko zavalovila v junijski večer.
zven violine
daljni bliski spenjajo
zvezdne koralde
Prekrasna haibun-ska noč.
Poezija in glasba se zlijeta vedno v vsaka ušesa drugače.
In prav je tako.
LP,
Klavdija KIA Zbičajnik
Bravo Lea, super si to spesnila, "meraviglioso".
lp, Karmen
Hvala, astronom :)
vesela sem, da ti je všeč :)
Lp, Lea
Še link na eno izmed strani, kjer lahko vidite par fotk, tekst je v italijanščini.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!