do koščic
ploha besed
gostejša kot svinec
neurje misli
strele pogledov
lupiva se do koščic
prežvekujeva
nedozoreli plod
tirnica sonca naju ne zanima
(več)
ni noči ki bi naju pokrila
pognal sem listje ki diši
z njim božam veter
a grenke korenine
rinejo vate
moje jagode so strupene
pojej eno ali dve
in beseda ti bo zastala
na otrplem jeziku
ugrizni se vanj
Ugrizniti v plod, besedo, jezik, tuj jezik, lastni jezik, jezik, ki si ga lastiš ... hkrati biti rast-lina, ki to razraščanje ponazarja in hkrati omili - dvojina v pesmi vseeno nakazuje na človeški odnos, zastrupljen do meje strupenih jagod. Srhljiva, breznovska, čestitke,
Ana
Heh, Talitha, tale Ne, Ana, samo jokati je ena tistih simpatično dvoumnih: kot da jaz samo jokam ali kot da je lahko odziv na to pesem samo jok ;)
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 17. 06. 2014 ob 21:48
- Prebrano 1091 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 756.84