Večer srka parfum panešplje.
Čez dan je častila čebele.
Meso na žaru jih ni zapeljalo.
Prsti brišejo prah s prstov.
Regljajoča luna si odpenja oblak.
Počasi razgalja srebrnkasto kožo.
Kmalu bo nočna izmena cvetov
podarila piknik zamudnikom,
popikanim od nimamčasja.
Večer, naslikan za dihanje dvojine.
In za pisanje pesmi,
ki kapljajo s prstov,
ki oprašujejo tipkovnico.
In za vprašanje:
"Žara ali krsta?"
Všeč mi je popikanost od nimamčasa ... Zdi pa se mi, da zadnja dva verza s presplošnostjo razbarvata čar pesmi. Morda bi jih lahko odstranil? Razmisli.
Lp, Ana
Poslano:
15. 06. 2014 ob 18:33
Spremenjeno:
15. 06. 2014 ob 18:38
Hvala za komentar.
Glede "presplošnosti zadnjih dveh verzov":
Ko sem pisal ta tekst, sem imel v mislih povsem konkreten par, ki se je soočal z diagnozo neozdravljive bolezni, kar se je v juniju (že nekaj let nazaj) tudi uresničilo. Ta par se je torej v lepih majskih večerih moral ukvarjati med drugim tudi z vprašanjem, ki je postavljeno na koncu pesmi.
Glede "odstranitve zadnjih dveh verzov": Konec pesmi je v bistvu poanta pesmi oz. razlog, zakaj je pesem nastala.
Lp, janko
Te zgodbe, ki se nas dotaknejo, res narekujejo pesem, a potem, ko jo prebere bralec, v njej lahko vidi čisto svojo zgodbo (in to je znak, da je pesem dobra, da uspe prodreti v bralčev svet in ga zbuditi). Ta pesem prinaša bližino in dvojino na posebno nežen način, smrti v njej ni slutiti, zato morda ta zadnji verz precej preseneti. Sicer pa je pesem tvoja in ti odločaš o njej. Lp, Ana
Poslano:
15. 06. 2014 ob 18:46
Spremenjeno:
15. 06. 2014 ob 20:49
Glede elementa presenečenja zadnjega verza:
Pri marsikateri pesmi se trudim ravno v tej smeri, da konec ni predvidljiv, ampak prinese nek preobrat oz. zasuk, tako da omenjeni komentar v bistvu potrjuje, da je bil moj namen dosežen.
Mimogrede: pesem je bila pred leti na enem natečaju izbrana med 20 najboljših v konkurenci prek 1000 pesmi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: janko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!