Dotik pomladi
Objemam zadnje vdihe
pomladi,
ki v plasteh valovijo
in tonejo
proti sončevemu obratu.
Skozi odmerjene rezine
uhaja izdih
in spletam ga
v šopek,
ki le še bledikavo sveti.
Morali bova zaspati,
da se ponovno prebudiva.
V razkošje
z enim samim imenom,
ki ga opevajo ptice,
ko se s peresom
dotikajo beline.
Med neraziskanimi
veličinami
si še vedno
tista,
ki odpira pogled
in vrača življenje.
Timy, hvala!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 13. 06. 2014 ob 18:04
- Prebrano 767 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 499.4
- Število ocen: 16