Sonete bruham
Na levi rami mi sedi hudimar,
kot rutiner zabija črke v zloge,
v besede zloge žge, te v stihe toge,
jaz nisem pesnik, obrtnik sem, rimar.
Napišem pesem strogo po receptu,
bolj ko se rima, bolj srce mi bije,
razvnamem se od lastne domišljije,
ko oblikujem zgodbo po konceptu.
Že močno proti koncu jo spoliram,
da z njene površine lak zaduham,
še zadnjim proste roke dam izbiram.
Škropim po verzih sredstvo proti muham,
da lažje se izognejo oviram.
Zasut z idejami sonete bruham.
urednica
Poslano:
13. 06. 2014 ob 12:06
Spremenjeno:
13. 06. 2014 ob 22:25
No, hvala za lepo predstavitev. Saj bi ti skoraj verjela. Res si dober rimar in genialen sonetist, samo po vsem, kar si nam že napisal, pa vsi vemo, da si tudi pravi pesnik (karkoli-že-to-je). Odličnen samoironičen oris in čeprav pravijo, da pesniški subjekt ni vedno avtor sam, menim, da je tale skromnost , ki veje iz pesmi ("sem samo obrtnik") celo čisto iskrena. Ampak, vsi, ki te beremo, vemo, da tvoji verzi niso samo spolirani, ampak tudi vsebinsko bogati.
LP, Lidija
Najlepša hvala za tako obširen komentar, Lidija!
Poslano:
13. 06. 2014 ob 22:23
Spremenjeno:
13. 06. 2014 ob 22:25
hudimano dober si
lp, M
Najlepša hvala, Levček!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ficra_zom
- 13. 06. 2014 ob 09:31
- Prebrano 964 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 581.5
- Število ocen: 17