Narahlo se dotika,

sanja in sanjari,

včasih predrzno zagrabi v mednožje,

kakor jojo ga odrine ,

pa se vrne,

kakor strela z jasnega

se ji vrača v naročja,

pred leti, deset jih bo,

so bile žile polne, dojke nabrekle

iz oči se je iskrilo,

 je rekla , samo še to opravim,

kar se je že zdavnaj začelo,

ko zaključim, potem bo drugače,

zdaj je starka , ko je dokončano,

naročje je uvelo, krvi več ni,

samo žile so izstopile iz podlahti

in nikoli ne bo vedela,

če si kdaj sanjal tudi ti.

lin