Pod bele breze s platnom sem stopila,
postavila se tja s čopičem v roki,
pomirjali so me poletja zvoki
in gledala te v senci, moja mila.

Pod streho vej sem tvoj izraz iskala,
ti sklonjene glave , vsa v črkah knjige,
še v tujih zgodbah in brez svoje brige
živela v stavkih si, potiho brala.

Pogledoval s platna vame je obraz,
pokrila iz strahu sem znano sliko,
vtisnil vate se je moj minuli čas.

Gostejše barve sem nanesla nase,
okrepila zate prevzeti lik,
da trdno stala boš, verjela vase.

pi - irena p.