Sonét 2013
Koni zriti i zlóčil jegno jilo,
znjim bómo šli v lépe novečase,
in poo brazih popa cali mase,
daraslo bóde upanje goljfivo.
Kdórsréčoj ma, jodrucgemu u zame,
odenega dodruzga sréčaléta,
zbito prstmaš ‘rad mojega parkéta,
kotebjo pogasijo, semeni hišav name.
Nijeze lí, ki brano poce lila,
koenkrat solna sól sevanjov tira,
dabolne sréčo biti potla čila.
Kerskózin skózne sréča ovu lira,
separi, razmno žuje brezo bzira,
danova znova tebgor ja-u čila.
Plaščo blékla inčévlje bóo bula
šeleko duša tvoja najde mira,
šlabóna prej, kotebó prstza sula.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kobrowsky
- 10. 06. 2014 ob 23:12
- Prebrano 714 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 131.66
- Število ocen: 5
