Ostati brez strehe nad glavo
Kako velike besede,
kakor da bi se pogovarjale
dame z lordi.
To so samo popesnjeni
stavki, ki tečejo v ritmu časa,
ko se bodo stemnili
z nočjo.
Veš,
Spati sam
je osamljeno,
včasih pa ravno dovolj
za streho brez oken
in brez lesenih vrat.
Lahko noč.
je res, pa žalostno in tako zelo človeško!
Lp
Pi
Tudi ljudje ne pozabimo dotik in sploh ne tisti, ki je bil nazadnje. Nekateri ga nosimo v sebi iz dneva v dan in moledujemo za še.
Se odlično spomnim zadnjega dotika in upam, da jih bo še. Hope umre zadnje.
Igor, dokler smo živi upanje živi. Resno.
h o p e
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!