Poletni začetki (za njo)
Skozi prakorake snuješ vezi
in oddaljuješ zoranost.
Upiraš se končnosti zaledja,
tvoja voda brezbesedno
zvira tankost.
V sled svetlobe
blediš roko na steni
in besediš zametke jutra.
Ko dviguješ izraze
z jezika njegovega čela,
se umestiš v gnezda,
kjer so noči zaposlile
medzajetja soli
in skozi razprte pore
poletno nadvladaš začetkom.
Začetki so vedno sled svetlobe ... in vedno so svetli ... :) Nekatera bitja in stvari so vsakemu/vsaki od nas svetla. Lepo je tako. :)
Hvala vesolju in nam za nove začetke in svetlobo. :-)
In tebi, Lucija, za komentar. :-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 10. 06. 2014 ob 15:10
- Prebrano 1097 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 548.5