ANONSA

Opisala mi je mladost
prepustil sem se glasu
prepoznal v njej lastnosti sem
kot glasbo iz teh časov.

Oba sva zdaj že tistih let
ko zrelost razmišljuje
vaganja je na pretek
se želja z resnostjo bojuje.

Poslala sva si nekaj pisem
le slik nisva imela
sedaj sva tu, se gledava
očali sva si snela.

Pravijo da so oči
z leti ravno takšne
da vidijo še bolj gladko,
če so besede sladke.

Drug drugemu sva kar naprej
prenašala novice
dokler se nisva spomnila,
da ima skleroza vmes ostrice.

Nič zato, sem dejal veselo
vsaj dolgčas nama ni
vedno vidim nov obraz
in novic za nekaj dni.

Nasmejala se prešernosti
teh mojih je besed,
opazil izza ustnic sem,
da zob ni imela več.

Vseeno sem v okornosti
svojega telesa
začutil, da med nogami
se nekaj povečava,
pogled mi šinil je navzdol
in videl, da je prava.

tomi