Na podstrešju domače hiše,
v stari, zaprašeni skrinji
samujejo družinske slike.
Obledele od dolgega ležanja
so izgubile svoj sijaj.
Mlad poročni par in natrgani robovi.
S pogledi sta objeta.
V očeh je skrita sreča.
Oče moj in moja mati.
A v mojem grlu kepa,
v moji glavi pa spomin.
Grenak priokus krutega življenja
in premalo užite sreče.
Poslano:
09. 06. 2014 ob 23:59
Spremenjeno:
12. 06. 2014 ob 23:28
Premalo smo srečni takrat, ko bi to morali biti,in preveč žalostni, ko se tega zavedamo...
Zato...vsaka slika je opomin, da zamujamo ko spimo z odprtimi očmi...
In ko bodo ostale le še slike..bo ta občutek še močnejši.
Všeč mi je ta pesem, se me je dotaknila,
Hvala zanjo,
lp, Barby
Poslano:
12. 06. 2014 ob 23:28
Spremenjeno:
12. 06. 2014 ob 23:47
Hvala za prijazne besede!
Prisrčen pozdrav!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!