NIVOJI ČLOVEŠTVA
Izvil sem se iz prejšnjih življenj
v zdajšnje polno usodnih dilem
moji spomini na pred tisočletne čase,
se izgubljajo kot zdajšnje srednje klase.
Postajamo vse bolj podobni oslom,
izenačeni s temi živalmi,
nihče ne ve za koga trdo dela,
pokornost s strahom pa vse bolj zori.
Nad nami za nas nevidnem svetu
žive novi bogovi, ki so pozabili,
da nad njimi še nekdo bedi,
on sedaj tolaži nas, oslovsko rajo.
Vsak se drži ograje svojega nivoja
prvim je ego utrjen v služnosti,
a vladajoči žive v masonskih ložah,
kjer namesto dišečih rož zlato cveti.
Pozdravljen Tomi,
ja si prav napisal,imaš občutek, vsak ima svojo valovno dolžino,
če sem prav razumela. Če bi pogledali človeka kot bitje,
sploh če se ima za kaj več potem obstaja še absolutno večji,
pravi eden in edini bog.
Všeč mi je tvoja pesem.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!