zlomiti
ne moreš zlomiti človeka
ki kot drevo
raste v skalo
z zeleno besedo
seva skozi kamnitost
v objem krošnje
in šili veje
v čakanju
na poslednji sunek žarka
v vedru
v katerem se utaplja dan
skupaj z navodili
za izdelavo prihodnosti
ne moreš drevesu
zdrobiti črk
in z ostanki
pognojiti pogleda
v jutro
ko senc ni več
ker svetloba stopa
v lastne korake
in molk šepeta
le robovom cest
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 07. 06. 2014 ob 16:20
- Prebrano 949 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 789.5
- Število ocen: 25
