Mokra k obali obrnjena ločnica
se spogleduje z dihanjem jutra.
Nočna bleščava izgineva.
Svetleča črta seka nebo.
Gugalnica je osamela,
kakor plaža po nevihti.
Okrasno grmovje šelesti.
Njegovo zelenje priča o počasnih dnevih.
Čutiti je trepet kalnega peska.
V drugem kraju sem.
Ptičje petje je oddaljeno.
Bliža se hrup motorjev.
Preboj potrebujem.
Brez mehanskega navora.
Tisto majhno gugalnico,
ki bi me izvila iz pol oblačnosti.
Tako nihamo vse bolj kratke nihaje in dobro je, da še lahko poletiš visoko :)
Js sem padla v peskovnik in se igram :)
<3
Poslano:
05. 06. 2014 ob 23:57
Spremenjeno:
06. 06. 2014 ob 08:59
O, tudi jaz sem še v peskovniku, potem dvignem glavo in lovim zvezde.
Hvala za odziv. Lep spanec!
Andrejka
Nekakšna otožnost, ki preveva p. s. se prenaša tudi na bralca. Simbol gugalnice in gibanja ponazarja hrepenenje po tistem, česar ni (petje ptic) in po notranjem premiku, ki ga drugo podnebje ali urbanost ne moreta izzvati. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana, in lep večer
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!