Plujemo vsak na svojem listu
z istega drevesa,
vetrovi nas razpihavajo
s pišem različnih melodij,
včasih, tako redko,
zapiha čisto posebna sapa
in vrže nekoga na tvoj list
ali tebe na njegovega,
da skupaj jadrata
v ubranem dvoglasju,
včasih, tako redko,
težka od naloženih pesmi
skupaj pristaneta,
da vidita nebo.
ja, to pa je res milost, ali največji dar :)
Lp
Poslano:
04. 06. 2014 ob 19:58
Spremenjeno:
04. 06. 2014 ob 20:20
Redki so, ki imajo ob sebi nekoga in sta dvojina v enem. Redkim je dano, da čutijo drugega kot sebe. Rekli boste, tako bi morali čutiti do vseh, a ne govorim o univerzalni ljubezni, govorim o ljubezni med dvema, ki je bila in vedno bo, samo da je vse prevečkrat ta izraz koriščen za navezanost in vezanost iz različnih vzrokov, zaradi strasti, zaradi stanovanja v isti hiši, zaradi ustvarjenih materialnih dobrin, zaradi tega, da pač imaš nekoga in nisi osamljen....
Sicer pa smo Slovenci različni.
Precej.
Objem
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!