včeraj sem ti umila noge
natrla sem jih s soljo iz svojega vrta
in obrisala s krilom
ki sem ga podaljševala dan za dnem
vsako uro za nekaj centimetrov
da sega do dna moje mize
in še naprej do kleti
zato da ne bi odšel mokrih nog
a ne bom ti rekla besede
govorila bom o vsem kar boš želel
kar bom videla pred zidom
in v rdečem nasmehu
saj veš kdaj sem se preglodala
skozi tvoje dlani
govorila bom dolgo
zaspane nepomembne stvari
vse čisto vse se bo povrglo
razen besede
in ne boš videl mojih oči
ne potrebuješ jih
nikoli se jih nisi dotaknil
jim pel
prinašal vode
nikoli se nisi povzpel nanje in vzkliknil
kako moder pogled imaš
kako drstijo ribe v grmovja
v katerih so zakopale svoj jezik
zato bom pognala oči skozi hrbet psa
ki bo tekel pred sobanami
v hipu mojega poleta s tabo
brez besede
Poslano:
02. 06. 2014 ob 16:35
Spremenjeno:
02. 06. 2014 ob 19:52
Odlična pesma, Vesna!
lp, Jagoda
Poslano:
02. 06. 2014 ob 17:06
Spremenjeno:
02. 06. 2014 ob 19:52
urednica
Poslano:
02. 06. 2014 ob 19:31
Spremenjeno:
02. 06. 2014 ob 20:43
res odlična.
lahko govorimo in vse podpiramo z "besedjem", le besede ni. Ne najdemo, nočemo izreči ali pa je tudi zase nimamo. Pesniški subjekt v tej pesmi nagovarja nekoga, ki besede najbrž ni vreden. Iz tega bralec lahko izpelje vso tragiko ali usojenost sobivanja.
Lp, lidija
Poslano:
02. 06. 2014 ob 20:18
Spremenjeno:
02. 06. 2014 ob 20:42
Živa voda za oči, ušesa in tisto malo srca :)
Poslano:
02. 06. 2014 ob 20:44
Spremenjeno:
02. 06. 2014 ob 22:04
Hvala vsem!
:-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!