Razpuščeni kodri ukrivljajo rumeno polt,
nežnost rožnate svile se guba v cvetove na rokah,
kot oblečena, suha peclja, ji ležita ob telesu.
V puhaste blazine ugreznjen spanec
spi v darovanem upanju
kot v ponaredku dragocene vaze,
s postelje se zliva žar,
kakor odeja drsi z nje,
le iskrice še migetajo
kot kresničke,
dokler jih nek trenutek ne ugasne
kot mežnar sveče ob končanem bogoslužju,
ko jih s svečanim gibom tiho pokrije s kajfežem.

pi - irena p.