Prevlečena s prahom, ki se leskeče v medli svetlobi, čaka vse od takrat, ko jo je tvoja dlan, na kateri so se še videli ostanki odmrle kože, obotavljaje odložila na rob mize, narejene iz bambusovih stebel, v katere se je neodstranljivo vpil vonj po starem, ki ga je v hišo prinesla že tako dolgo nazaj, da je moj dolgoročni spomin že zastrl podrobnosti. S sabo v poglavjih,  ukleščenimi med platnice ga je, naj rečem pripeljala ali naj se raje obrnem na oguljeno knjižno besedo, privedla.. Zgodba.

amorlamia